Get Adobe Flash player

E-Novice

Kraj:
Email:


ČETRTEK    29.6.    22.00    MLADE NADE IN RITAM SEKTA    Tin Vodopivec in Ritem Sekta (SLO)



 Sveža kri

 

Ali 'Mlade nade', kot se je imenoval četrtkov večer standupanja v Vetrinjcu lentos. Tin Vodopivec in devet svežčkov me je pričakalo v zaodrju, ki je dišalo po tremi, po želji, strahu, da se bo pozabilo kaj je naslednje, ki je utripalo 120 utripov na minuto in bilo polno begajočih oči. Vsi so rekli, da nimajo treme, nihče ni verjel. Skratka, dišalo je po novem.

Ta recenzija bo posledično bolj predstavitvena, saj o teh osmih in deveti še ne vemo veliko. Da je zadeva tekla bolj gladko, so za glasbeno kuliso skrbeli odlični mariborski Polyzone, ki imajo res fantastičen zvok. 'Kul' glasbeni takti in urbani zvoki vskrečani v njihove glasbene vložke v before in after, so povezali zvoke iz občinstva in glasbo v enotno strukturo, ki je priskrbela kontrast sproščenosti ' napaljenim' nastopajočim.

Kajo Grozino so spremljali David Logar, Braco Ljoljić, Aleš Trelc, Armin Čulić, Ervin Šišić, Blaž Curk, Mark Džamastagić in Miško Iskra ( Miško 3). Fantje mi bodo zamerili, a biti edina punca v družbi komikov, je vedno pogumno in kaja je dobro nosila svojo 'kiklo'.

Začelo se je tekmovanje upov katerih imena sem upam, da pravilno zapisala. Vsak je imel 5 minut, nato je sledila sodba občinstva, ki jo je izrazilo s ploskanjem. Tin se je za vsakega ob napovedi zlagal, da je dobil otroka, da bi le bolj ploskali. Po tretjem smo ga pogruntali in potem smo seveda ploskali še bolj. Kakšna finta.

Miško se ukvarja s standupanjem že dve leti, a ima šele 15 nastopov in je kot tak, novi. Od Božiča do piva je uspel prepotovati Miško v petih minutah.

Aleš Trelc je že dobil 2. mesto na facebooku v polfinalu  za Komika leta, a o tem na odru zaenkrat še molči. Raje predvaja odlomke iz pesmi. Aleš, jaz mislim, da je : » Pumpkin, pumpkin…« in ne » Funky, funky…«. Preveri, prosim.

David Logar izhaja iz improvizacijskih rovt in je preko gledališča zavil še v standupanje. Rad opazuje tudi ženske in menstruacijo.

Braco Ljoljić je v bistvu Bratislav, a ne izhaja iz Bratislave, temveč iz Bosne – no njegova družina. Avdicijo pri Perici Jerkoviću je naredil tako, da je poslal šalo po internetu. V nastopu ne more preboleti štetja ploščic v hipermarketu in živi v nenehnem strahu, da bo Perica ugotovil, da šala mogoče ni bila njegova.

Armin Čulič je nastop na Lentu ocenil kot res dobro priložnost, ki mu jo je dal Tin. Dejal je, da se bo zaradi izkazanega zaupanja še posebej potrudil. Njegov zaključek : » Jaz sem Armin in to so zgodbe mojega življenja.« bi funkcioniral bolje kot začetek, čeprav tudi kot konec ni slab.

Ervin Šišić iz Šiške je imel šele svoj šesti nastop in morebiti zato še ni opazil, da bi bilo bolje, če bi mu bilo ime Šiljo ali Šišo. Dobro, morebiti bi to že bilo preveč. Zato pa toliko raje govori o svojem očetu.

Mark Džamastagić sicer dela magisterij iz sociologije in se še vedno raje opredeli za improvizatorja kot standuperja, a s takim priimkom mu je oni zgoraj namenil še kaj drugega, predpostavljam.

Primorec Blaž Curk, sicer študent mikrobiologije v svojem nastopu jemlje vsakdanje dogodke, jim doda preobrat in jih spremeni v hecne zgodbe o mačkah in staranju.

Zadnja, a nikakor najmanj pomembna, glede na rezultat tekme celo najbolj pomembna, je bila Kaja Grozina za katero lahko rečemo, da je 'razturala' in občinstvo jo je doživelo kot najboljšo od vseh, saj je v finalu premagala Ervina in Blaža.

Mlade nade so se sprehajale po svojih in tujih izkušnjah in deležni smo bili zgodb o težavah s priimki in roko na srce, je tam res bilo kaj za povedati. Prosim, preberite zgoraj napisane priimke še enkrat ( upam, da sem jih napisala prav). Še Logar in Curk, ki na prvi pogled zvenita dokaj generično, imata resen potencial.

Mlade nade so nas pustile polne upanja in kot so rekli, kdor se je skril, si je sam kriv, saj ne bo mogel reči, kot to lahko mi: » Pa jas sn ga/jo že 2017 na Standupanju na Lentu vido/la.«

Z moje strani pa hvala organizatorju, da nam nudi vpogled v vse veritkale in horizontale te obrti, ki je zelo zahtevna, a tako zelo zaželena, kot tudi Tinu in Perici, da se trudita in mentorirata, orjeta in sejeta, da mi lahko žanjemo. Mladim nadam pa obilo uspeha, čim manj treme in dobre fore čim dlje. Srečno do upam kmalu, saj kot so rekli novopečenci in novopečenka je tovrstnih priložnosti (pre)malo, nihče pa še brez kilometrine ni prišel daleč . Hvala tudi občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorišče Vetrinjskega dvora ter Polyzone, starim mačkom, da so zadevi dali še prvovrstne glasbene začimbe.

 

Tanja Volf