Get Adobe Flash player

E-Novice

Kraj:
Email:


SOBOTA    24.6.    22.00    SLABA DRUŽBA    Admir Baltič (SLO)



 

Publika je vstopila in se namestila na pravljično dvorišče v pričakovanju monokomedije. Slavko Škvorc je podložil noge gospodu v prvi vrsti, da mu je bilo udobneje, sama sem iskala sogovornike in sogovornice. Tokrat mi je v oči padla družba v sedmi vrsti na levi sredini. Bili so dobre volje. Deklarirali so se za 3 povratnike, ki so s seboj pripeljali čisto novinko. Najprej sem povprašala povratnike, zakaj še enkrat ista predstava. Odgovorili so zato, da bo naslednjič že tretjič in ne drugič in, da tudi četrtič ni izključeno. Dobro. Poizkusim še pri novinki, ki pravi, da zato, da bo naslednjič že drugič.

 

Naslednje vprašanje je bilo tisto tipično o pričakovanjih. In ponovno sedma vrsta čisto po svoje. Povedali so, kaj predlagajo. Tako moram napisati, saj bo sicer izpadlo kot da nočem posredovati. Bom citirala: » Želimo ostati anonimni, a prijavljamo, da smo redni povratniki in novinka. Admirja smatramo za politično pomembnega in bi posledično radi, da bi, kot je Jankoviča, obdelal še Cerarja. Radi bi slišali še njegovo politično analizo tematik Magna, drugi tir in drugih aktualnih tem. Vendar to ne bo dovolj, saj je potrebno dejansko udejanjanje v politiki, navsezadnje gre za magistra politologije. Želimo, da nam ali Admir ali Žuti povesta, kako naj naprej živimo v Sloveniji in jo vodimo. Mislimo, da bi moral biti take vrste svetovalec premierju, da on ne bi nobene odločitve sprejel brez njega. Zanima nas, ali to že počneta?« Kot so povedali meni, sem napisala vam, Žuti in sedma vrsta levo, pa so najbrž edini ki razumejo, kaj je bilo povedano.

 

Nocoj mi lahko pripovedujete o svojih pričakovanjih o predstavi 'Pod radarjem', kjer se tudi marsikaj zgodi, ne da bi vsi videli.

 


Kdo je večji ded, Admir ali Žuti?

 Lucija Ćirović je nekoč priznala, da se ji je bilo težko osvoboditi lika Fate, tako ga je publika posvojila. Dušan Vaupotič je tudi bil lik, ki je imel svoje življenje in naše življenjske resnice. No, dame in gospodje, sedaj je tu še Žuti.

Fata, Dule in Žuti sedijo na konferenci za klimatske spremembe, pa reče Fata: » ja imam od globalnega segrevanja valunge«…..nadaljujte sami.

Nekako si ne moreš pomagati in ob srečanju pričakuješ lik in ne avtorja. Če je lik res dobro izdelan, potem pride do tovrstnih doživljanj. Žuti je res dobro izdelan lik in tu ni kaj. Res pa je tudi, da komiki niso ljudje, ki bi nenehno stresali šale. Povečini gre za ljudi z visoko emocionalno in socialno inteligenco, ki so v resničnem življenju veliko bolj resnobni.

Najprej naj povem, da sem Admirja nagovorila kot Žutega, človeka ljubljanskih ulic, kot sem prebrala v opisu. Malo sem provocirala na temo Ljubljana – Maribor in ugotovila, da se ne bo dal. Govorila sem namreč z Admirjem in ne z Žutim, čeprav mislim, da tudi Žuti s tem nima težav. Če je delo v Celju ali v Mariboru ali v Ljubljani, ni važno, delo je delo. Admir je povedal je, da njegov vsakdanji jezik ni sprejet kot Ljubljanščina pač zaradi bosanskega vpliva. Tudi iz njega so se norčevali zaradi naglasa. Jezik svojih prednikov neguje, kar je pohvalno. Mislim, da sem nehala s provokacijami kar hitro ne le zato, ker se nanje ni odzival ali pa jih je diplomatsko zaobšel, ampak, ker je že bil oblečen v Žutega in je deloval nekako 'naš'. Moj letnik se, kot jaz še kar spominja življenja v stari Jugoslaviji in razumeti je treba, da smo mi tam pustili otroštvo in rano najstništvo, torej najlepša leta. Za nas bo Jugoslavija z vedno Indija Koromandija in realno gledano, glede na sedanjo realnost, je to tudi bila. Žuti te popelje tja in potem sem in na koncu ne moreš, da ga ne bi imel rad. Tukaj te Žuti dobi na svojo stran.

Admirja Baltiča, ki stoji za likom Žutega, sem prosila, da primerja Admirja in Žutega, potem sem to storila še jaz. Admir je razmišljal takole: » Admir je gotovo bolj priden v šoli in je bil veliko manj na ulici kot Žuti. Žuti pa je bolj direkten.« Sama sem nabrala veliko več.

 Admir je izobražen, priden, deloven človek, ki gara na slovenskih medijih, a pravi, da mu to omogoča, da mu ni treba svoje eksistence vezati le na umetniško delo. Tako si lahko vzame čas, da izdela material in ga predstavi šele, ko se mu zdi, da je res narejen. Žuti deluje bolj po navdihu Crnega. Je pa Žuti ulično izobražen, tudi delaven, ne dovolj pohlepen, zaradi česar bo vedno ostal mala riba. Če je Admir perfekcionist in to trdim, saj je njegova monokomedija celostno in v detajl dodelana, potem je Žuti oportunist, pa tudi nagnjem k poenostvitvam. Admir je visoko šolan, Žuti večkrat zaprt. Mislim, da razumete. Admirja sem vprašala s kom bi njegova raje spala, z Admirjem ali Žutim? Rekel je z Admirjem. S kom bi se raje poročila? Z Admirjem. S kom bi raje šla v disko in na počitnice? Po daljšem premisleku – z Admirjem. Tako vidite, ni sklepati drugače kot, da je Admir le večji frajer. Ampak mi pa raje gledamo Žutega, oprosti Admir.

Od kod je prišel Žuti? Admir pravi, da gre za skupek ljudi iz bližnje, daljne družine in družbe, njihove lastnosti in zgodbe so služile kot podlaga za zgodbe in lik Žutega. In čeprav vsak od nas pozna kakšnega Žutega ali dva, je potreben dar za opazovanje, povezovanje in prikazovanje, da bi lahko tak lik zaživel tudi na odru. Prav zato, ker vsak od nas pozna kakšnega Žutega, je toliko težje 'prodati' tak lik občinstvu. Admir je to naredil mojstrsko. Dramaturški lok je virtuozen, pripovedna moč tako slikovita, da smo videli še kakšno je bilo vreme tisti dan. Praktičen pogled na svet, ki ga ima Žuti je fenomenalen kontrast pedantnemu in preciznemu avtorju. Preprostost lika in zapletenost tematik, ki jih obravnava dodata novo dimenzijo kontrapunkta. Slike mojstrsko meša tako, da občinstvo zlahka sledi, čeprav se zgodbe prepletajo levo in desno, a pri vsaki sliki pusti nekaj za na konec. Tako recimo šele čisto pri koncu in mimogrede zvemo od kod mu ime Žuti. Všeč mi je bilo kako je Žuti pojasnil  razliko med drugorazrednimi in prvorazrednimi in državljani. Eni so mi iz blokov in drugi so oni, ki niso iz blokov. Čeprav so njegove izpeljave daleč od znanstvenega utemeljevanja, pa Žuti nekako vedno izpelje resnico.

Preden plesalec ali plesalka, ali par ali plesna skupina doseže, da je ples videti lahkoten in lahek, mora vložiti veliko truda in natrenirati tehniko. Admirja sem vprašala, kako se je rodila 'Slaba družba'. Dejal je takole: » Perica mi je dal nalogo, da napišem 5 minut materiala o čemerkoli in ga jutri predstavim. Imel sem težavo o čem pisati. V kreativni zagati sem strmel v neko točko in ugotovil, da strmim v kable in mikrofone. Pomislil sem kako bi te predmete spravil v neko akcijo, jih nekako vpletel v zgodbo, ki je še nisem imel. Imel sem še neke nastavke v glavi o sorodniku, ki je živel podobno življenje kot Žuti in najprej se je počasi razvijalo, nato se je samo izlilo iz mene. Naslednji dan sem to predstavil Perici in bilo mu je všeč. Zato sva začela razmišljati o nadgradnji, ki bi mi omogočila 10-12 minut materiala, s čimer bi že lahko nastopil. 10-15 minut se je daljšalo in kmalu je bilo jasno, da to ne bo le za en 'gig'. Tako je nastalo za približno 70 minut materiala, ki ga sedaj predstavljam kot monokomedijo.«.

Kakšna pa je razlika?

Admir pojasni:« Pri monokomediji gre bolj za formo. Vsa teža je na liku, ni interakcije z občinstvom, improvizacije. Tukaj je vnaprej izdelan dramaturški lok in premišljena prepletanja. Pri stand upu ni četrte stene, veliko je neposrednega nagovarjanja publike, nikoli ni dvakrat isto.«

Lik uličnega naivneža Žutega je živ in zdrav na naših odrih. Če ste zamudili 'Slabo družbo' včeraj, ne zamuditi kdaj drugič, saj boste prikrajšani za vrhunsko predstavo. Admirju pa polagam na srce, naj zadevo spravi še v tiskano obliko za zanamce. Če se motim, ne bo škode, a kaj če se ne?

Da bi bili nocoj pod radarjem, bo zaradi vremena najbrž treba pod streho, a le pridite v Vetrinjca, ker bo smeha in, da bo res tako, bodo odgovarjali Rok Škrlep, Eva Virc, Marko Žerjal, Anton Pevc in Perica Jerkovič.

Se vidimo ob 22.00.

Tanja Volf